»Ko sem dobila diagnozo pri 30 letih, sem se vprašala, kaj sploh lahko še delam, o jebenti, saj ne morem več nič, noga me ni ubogala, roka me ni ubogala, mislim res šit, potem sem se pa odločila. Nič, pisala bom, in to delam, to mi še zmeraj laufa.«

»Kot da bi mi nekdo s koprivami hodil po roki.«

»Seveda me ti sem ter tja spravijo ob živce. In ti je zato hvaležen, brez besed, to vidiš ter občutiš.«

»Sprijazniš se ne. Naučiš se z njo živeti. Sprejmeš dobre in slabe stvari.«

»Vsaka sprememba v telesu je najprej en velik vprašaj pri nas samih. Začelo se je z meglenim vidom, mravljinčenjem, to je trajalo en mesec, ampak temu nisem posvečala veliko pozornosti, čez nekaj let pa se je ponovilo.«

»Multipla skleroza kot kronična bolezen s posledicami močno zažre v vse pore bolnikovega življenja, ta jo seveda prinese s sabo tudi v odnos in posredno vpliva tudi na partnerjevo življenje.«

»Marsikdo se je ustraši.«

»Začelo se je z bruhanjem, vendar zdravniki niso pomislili na diagnozo multiple skleroze, ker sem bila tako mlada. Po tem sem začela nerazločno govoriti, pojavila sta se mi dvojni vid in povešenost desne strani obraza.«

»Včasih smo o MS vedeli bistveno manj kot danes. Pred očmi smo si pogosto naslikali le invalidski voziček in žalostno življenje. To ni res. Bolezen ne izbira, to je res. Vsak posameznik pa lahko, ob prilagajanju in ustreznem zdravljenju, vseeno opravlja službene obveznosti, se ukvarja s športom, si ustvari družino … MS mi je bila dana. Ne ukvarjam se s tem. To je moje življenje.«